|
Poročilo o 20.
strokovnem sestanku 2008
Zbornik predavanj: Interna medicina 2008.
Dileme in tveganja.
Strokovni sestanek Združenja internistov SZD, Ljubljana, Velika
dvorana Smelt, 26. in 27. september 2008.
Urednik prof.dr. Igor Križman, dr.med. Izdalo in založilo Združenje
internistov SZD, 2008.
Generalni sponzor Krka, d.d. Novo mesto. 268 strani. Prikaz vsebine.
V uvodnem prispevku
zbornika »Ocena delovanja Združenja internistov SZD v preteklem
obdobju do 2008« je predsednik Združenja prim.mag. Primož Vidali,
dr.med. med drugim zapisal: Internistična sekcija, predhodnica
Združenja internistov SZD, je bila ustanovljena 08.02.1950 na pobudo
akademika prof.dr. Igorja Tavčarja. Prvi predsednik je bil prof.dr.
Ljudevit Merčun, prvi tajnik pa doc.dr. Branko Volavšek. Zadnji
odbor izvoljen leta 1969 pa ni nadaljeval z delom, ker so se
pojavili momenti, ki so zavrli delovanje sekcije. Interna medicina
se je namreč kot stroka razdelila v številne temeljne
specializacije, ki so zmanjšale zanimanje za enotno delovanje
celotne interne medicine, vendar pa misel na njo ni zamrla.
Na VII. kongresu Slovenskega zdravniškega društva maja 1988 v Novem
mestu so delegati na volilni skupščini predlagali imenovanje
iniciativnega odbora z nalogo, da oživi delovanje Internistične
sekcije. V ta odbor so bili imenovani prof.dr. B.Varl, dr.med.,
prim.B.Cibic, dr.med., K.Pečovnik, dr.med. in prim. mag. P.Vidali,
dr.med. Odbor je pripravil program in organiziral sestanek sekcije
1989 v Domu slovenskih zdravnikov v Ljubljani. Predavatelj je bil
predsednik Internističnega društva Nemčije prof.dr. Egon Wetzels, ki
je s predavanjem »Smisel in pomen interne medicine« utemeljil
nujnost splošne interne medicine in njen odnos do ostalih temeljnih
internističnih specializacij. Na sestanku se je ugotovilo, da je kot
povsod na svetu tudi v Sloveniji potrebna krovna organizacija, ki
bo obravnavala strokovne internistične probleme in jih povezovala
glede na ostale internistične specializacije. To leto je bil tudi
prvi strokovni sestanek prenovljene Internistične sekcije. Od tedaj
je bilo skupno z mariborskimi internisti 39 strokovnih sestankov, ki
so se jih udeleževali poleg internistov tudi številni kolegi
splošne/družinske medicine. Prvotno imenovana Internistična sekcija
se je preimenovala v Združenje internistov SZD leta 1996. Pomembna
kvaliteta delovanja Združenja je bil začetek vsakoletnega izdajanja
Zbornika predavanj od leta 1998 dalje. Prvi urednik je bil prim.mag.
Primož Vidali, dr.med. vse do leta 2001, ko je zbornik uredil dr.
Marko Gričar, dr.med., z letom 2002 pa je zbornik začel urejati
prof.dr. Igor Križman, ki ga ureja še danes.
Sledi pregled
vsebine zbornika s kazalom in avtorji.
I. DILEME IN NEVARNOSTI ZDRAVLJENJA
DISLIPIDEMIJ:
- Fras Z.: Kako intenzivno in na kak način zniževati LDL
holesterol- Cevc M.: Zdravljenje kombinirane hiperlipidemije - Keber
I.: Izzivi pri uravnavi nizke ravni holesterola HDL
II. KARDIOLOGIJA
- Starc R.: Stresna kardiomiopatija -
urgentna kardiološka entiteta - Zorc M.: Antikoagulantno in/ali
antiagregacijsko zdravljenje po invazivnih posegih na srcu -
Bernard M., Kanič V.: Stabilna angina
pektoris – kdaj zdraviti konzervativno in kdaj agresivno
III. HEMATOLOGIJA
- Glaser M.: Transfuzijska preobremenitev
z železom in njeno zdravljenje - Zver
S.: Preprečevanje in zdravljenje okužb pri bolnikih s hudo
nevtropenijo - Preložnik Zupan I.:
Nadomestno zdravljenje anemij s krvnimi pripravki in eritropoetinom
IV. PULMOLOGIJA
- Škrgat Kristan S.: Beta blokatorji pri
obstruktivnih boleznih pljuč - Osolnik
K.: Antibiotično zdravljenje pljučnice: per os ali iv in koliko časa
- Terčelj M.: Ugotavljanje in zdravljenje
pljučnih okužb pri bolnikih s pomanjkljivo imunsko odzivnostjo
V. SIMPOZIJ O ŽOLČNIH KAMNIH
- Štepec S.: Žolčni kamni – klinična slika, diagnostika,
nekirurško zdravljenje - Stefanovič M. : Holedolitiaza in
terapevtski ERC - Jelenc F.: Kirurško zdravljenje žolčnih kamnov
VI. SMERNICE
- P.Černelč, M.Sever: Smernice za ugotavljanje in zdravljenje
bolnikov s primarno mielofibrozo – Stefanovič M.: Kakovost na
področju gastrointestinalne endoskopije . Nadzor in ukrepi za
izboljšanje kakovosti (zapleti, učna krivulja, medkolegialna
vprašanja) – Dernič J., Cvetičanin B.: Uporaba informacijske
tehnologije v klinični praksi
VII . MARIBORSKI
PRISPEVKI 1
- Sinkovič A. : Dileme in tveganja v
diagnostiki in zdravljenju bolnikov z akutnimi koronarnimi sindromi
pred in po perkutani koronarni intervenciji
- Kamenik B.: Ali je pri starostniku
pomembna razlika med VVIR ali DDDR načinom srčnega popuščanja?-.
Skok P., Vujnović G.: Sodobna spoznanja o hipoksičnem hepatitisu
VIII. NEFROLOGIJA
- Šinigoj M.: Obvladovanje tveganj v obravnavi pacientov z
ledvično boleznijo - Ekart R., Hojs R.: Stopnje kronične ledvične
bolezni. Zakaj meje ?
IX. ANTIKOAGULACIJSKO ZDRAVLJENJE
- Vene N.: Preprečevanje venskih trombembolizmov pri
internističnih bolnikih - Tratar G. : Antikoagulacijsko zdravljenje
pri bolnikih z ledvično boleznijo - Benko D., Mavri A., Petelin
M.;Priprava bolnika z antikoagulacijskim zdravljenjem na
stomatološki kirurški poseg
X. REVMATOLOGIJA
- Hočevar A., Logar D.: Sodobno zdravljenje bolnika z
revmatoidnim artritisom - Rotar Ž., Tomšič M.: Evidenca bolnikov z
vnetno revmatično boleznijo, zdravljenih z biološkimi zdravili -
Pahor A., Holc I. Gradišnik S.: Ateroskleroza in antifosfolipidna
protitelesa pri bolnikih z revmatoidnim artritisom
XI. INTENZIVNA INTERNA MEDICINA
- Štajer D.: Dileme pri zdravljenju pljučne trombembolije -
Jazbec A., Podbregar M.: Pomen troponina pri sepsi - Radan I.:
Dileme pri uporabi smernic za zdravljenje septičnega šoka
XII. GASTROENTEROLOGIJA
- Štabuc B., Brodnjak A.:Dileme in tveganja pri predpisovanju
aspirina in NSAR pri bolnikih z ulkusno boleznijo - Ribnikar M.:
Dileme in tveganja pri transplantaciji jeter
XIII: MARIBORSKI PRISPEVKI 2
- Pernat C.: : Dileme in tveganja pri zdravljenju kroničnih
vnetnih črevesnih bolezni z biološkimi zdravili - Urlep D. :
Dejavniki tveganja za zaplete pri endoskopski retrogradni
holangiopankreatografiji) - Marolt A.: Dileme pri obravnavanju
končnega /terminalnega/ srčnega popuščanja
XIV. ENDOKRINOLOGIJA
- Gaberšček S.: Jod in ščitnica - Zaletel K. : Subklinične motnje
v delovanju ščitnice, presejanje ?
- Piletić M., Vukelić Božič B., Kaučič Ž.: Uvajanje insulina
bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2 z metodo vodenja in edukacije
v skupinah in s pomočjo samotitracije odmerkov
XV. RAZNO
- Perin B., Lalek N., Kramer Vrščaj K., F: Interventna
bronhologija. Dileme in tveganja - Petric V.: Kdaj zdraviti
hiperurikemijo? - Černič Šuligoj N., Ravnikar T., Reschner H., Zupan
I., Noč M.: Invazivna kardiološka diagnostika in perkutane koronarne
intervencije v regijski bolnišnici
Na zaključku zbornika je še pregled satelitskih
simpozijev Farmacevtskih podjetij (8), ki so potekali med rednim
programom predavanj, ter seznam tistih, ki so razstavljala v
preddverju (21).
Po strokovnem delu
sestanka je bil društveni del z rednim občnim zborom Združenja
internistov SZD s poročili, ki so bila sprejeta .Izvoljen je bil
odbor Združenja internistov SZD :
predsednik
prim.mag. Primož Vidali, dr.med.,
podpredsednika prof.dr. Igor Križman, dr.med. in Karel
Pečovnik, dr.med.,
tajnik: Franc Šolar, dr.med.,
blagajnik: prim. Boris Cibic, dr.med.,
člani: Brenčič Matjaž, dr.med., prim. dr. Franc Fazarinc,
dr.med., Štefan Hrovat, dr.med., Ilka Kariž, dr.med., Sonja Cimerman Steklasa, dr.med., Martin
Šinigoj, dr.med., prim.mag. Franc Verovnik, dr.med., prim.mag. Ivan
Žuran, dr.med.,
nadzorni odbor: prim. Bogdan Leskovic,
dr.med., Ana Hauser Petrovič, dr.med. in Jana Rupnik, dr.med.
Iz pregleda
4-letnega delovanja sedanjega odbora Združenja internistov SZD je
izvzeti predvsem uspešno organizacijo in izvedbo 2. kongresa
Združenja internistov SZD leta 2005 ter organizacijo vsakoletnega
strokovnega sestanka s skupno 183 predavanji in preko 254
predavatelji ter 1400 udeleženci. Odbor združenja je sodeloval z
mednarodnimi internističnimi društvi in združenji. Med prvimi je od
začetka sodeloval pri ustanavljanju ISIM (Svetovnega združenja
internistov). Njegovi predstavniki so se udeležili tudi nekaterih
kongresov v tujini in aktivno sodelovali pri kasneje nastalem EFIM
(Evropskem združenju za interno medicino), s katerim so redno
sodelovali na vseh kongresih, skupščinah, komisijah in predavanjih.
Žal pa se slovenski internisti v premajhnem številu udeležujejo
mednarodnih kongresov, slabo sodelujejo na teh predavanjih in pri
objavljanju člankov v strokovnih evropskih revijah.
Združenje internistov SZD želi nadaljevati osnovno zamisel celotne
interne medicine, to je, da deluje kot krovna organizacija, ki
združuje posamezne veje interne medicine, na strokovnih sestankih in
kongresih pa seznanja interniste pa tudi zdravnike splošne/družinske
medicine in druge z najnovejšimi dosežki celotne interne medicine.
Prihodnji kongres Združenja internistov SZD bo leta 2009 in priprave
zanj so že stekle.
Že sedaj vabijo k sodelovanju.
Bogdan Leskovic
|
