3. kongres Združenja internistov Slovenije
              Ljubljana, 25. – 26. september 2009
 

  Zvest tradiciji, je kongres otvoril predsednik Združenja internistov Slovenije in hkrati predsednik organizacijskega odbora prim. mag. Primož  Vidali točno ob 08,00h. V nagovoru je najprej pozdravil prisotna  vabljena gosta, predstavnika Ministrstva za zdravje g. dr. Ivana Eržena in  predsednico zdravniške zbornice ga. prim. mag. Gordano Kalan Živčec ter več kot zadovoljivo število udeležencev, kljub temu, da se  kongres križa  z dvema  strokovnima sestankoma s podobno vsebino. Z enominutnim molkom se je oddolžil spominu na člana umrla v zadnjem letu, prim. Srečko Košuta in prim  Bogdan Leskovic. V nadaljevanju je na kratko predstavil opravljen program od drugega kongresa do sedanjega in nakazal program dela v naslednjih štirih letih:
- združevanje internistov v Sloveniji neodvisno od njihove subspecialne usmeritve in skrb  za njihovo strokovno izobraževanje 
- vzpodbujanje  internistov k sodelovanju na mednarodnih kongresih evropskih  internistov
- sodelovanje članov društva pri reševanju stanovskih vprašanj internistov
 

Uvod

  Od ustanovitve Društva zdravnikov na Kranjskem ( 22. decembra 1862) do sodobne Zveze zdravniških društev SZD, sedanjega Združenja internistov Slovenskega zdravniškega društva in do organizacijsko samostojnih strokovno ozko usmerjenih subspecialističnih sekcij na področju interne medicine.  

  Zdravniki delujoči v Kranjski deželi so po večletnih pripravah  22. decembra 1862   ustanovili svoje društvo z imenom Društvo zdravnna Kranjskem po zgledu že obstoječega hrvaškega zdravniškega društva.  Društvo je bilo na začetku  brez svojega glasila. Po dogovoru  s hrvaškimi kolegi so slovenski zdravniki  objavljali svoja strokovna in organizacijska poročila v njihovem časopisu (Liječnički Vijesnik). Sodelovanje je potekalo brez zapletov dolga leta in občasno, v posebnih priložnostih,  je  hrvaško glasilo odstopilo slovenskim kolegom celotno redno številko  za objavo njihovih strokovnih in organizacijskih prispevkov v slovenskem jeziku. 2. novembra 1918 se je Društvo na Kranjskem preimenovalo v Slovensko zdravniško društvo. Leta 1921 se je v okviru društva osnovala Zdravniška zbornica, ki je začela izdajati svoje glasilo  z imenom Zdravniški vestnik. Razvoj sodobne medicine, ki se je začel v letih pred drugo  svetovno vojno in je med vojno zamrl je takoj po njenem koncu silovito vzplamtel in traja še danes. Zlasti v teku zadnjega  polstoletja se  vsak dan srečujemo z velikimi novimi izzivi, ki smo jim lahko kos samo z veliko predanostjo poklicu in velikimi odpovedmi v privatnem življenju. Zlasti nam jemljejo sapo vsakdanje nove trdne ugotovitve o ustroju človeškega organizma, ki jih naslednji  dan ovržejo nove raziskave. Zato izgineva lik splošnega zdravnika, ki je dolgo obdobje suvereno izpolnjeval  pričakovanja svojih bolnikov na terenu in polagoma izginevajo  liki naših učiteljev, zlasti splošnih internistov in kirurgov.  V naših  ordinacijah pa še vedno stoji  pred nami  človek s svojim globokim zaupanjem v našo široko strokovno podkovanost in v našo empatijo.

  Mislim sedaj na moje spoštovane učitelje, ki so me učili interno medicino pred dobrimi 6o leti in na kolege, med katerimi sem bil tudi sam skozi daljšo dobo, ko smo pred 4o – 30 leti vlagali velik trud v organizacijo podiplomskega strokovnega izobraževanja splošnega internista v Internistični sekciji Slovenskega zdravniškega društva. Le-tega  ni več. Ostal je le njegov akademski naslov in sam se je zaradi objektivnih okoliščin prelevil  v specialista v eni od številnih subspecialnih vej interne medicine, ter s tem izgubil ažuren vpogled v novosti  interne medicine izven svojega ožjega področja. Hkrati s prenehanjem dela splošnega internista je  usahnilo tudi zanimanje internistov za vseobsegajočo interno medicino in so usahnile tudi organizacijske dejavnosti v tem smislu. Zato ne preseneča «hiranje«  Internistične sekcije SZD v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja ter njeno končno odmrtje okrog leta 1980.  Ob teh »ruševinah« številni starejši internisti niso ostali  križem rok. Prijeli so za delo in nakazali nove usmeritve. Z zadoščenjem  smo v kratkem prebrodili krizo. Ustanovili smo Združenje internistov Slovenije, ki si je kot glavni cilj zadalo nalogo, da vsako leto organizira vsaj en  strokovni sestanek s predstavitvijo zadnjih dosežkov stroke  in dileme v vseh  področjih bolezni notranjih organov.  Zadetek je popoln. Z navedenim programom omogočimo internistom »subspecialistom«, da v dveh dneh izvedo za  novosti in dileme v diagnostiki in terapiji bolezni v vseh  poglavjih interne medicine. Program se je izkazal zelo zanimiv tudi za  zdravnike družinske medicine in  študente medicine. Strokovna srečanja so dvodnevna. Prireja jih z  veliko  zagnanostjo,  zdaj že dolgoletno, vodstvo Društva internistov Slovenije nastalo kmalu po letu 1991 iz »ruševin« tedanje Internistične sekcije, ves čas pod predsestvom mag. prim Primoža Vidalija, ob tesnem sodelovanju podpredsednika prof. dr. Igorja Križmana in ostalih članov odbora (sedaj: Franc Šolar, dr. med., tajnik, prim. Boris Cibic, dr. med., blagajnik in člani Karl Pečovnik, dr. med., Matjaž Brenčič, dr. med., prim. dr. Franc Fazarinc, dr. med., Štefan Horvat, dr. med., Ilka Kariž, dr. med., Sonja Steklasa Cimerman, dr. med., Martin Šinigoj, dr. med., prim. mag. Franc Verovnik, dr. med., prim. mag. Ivan Žuran, dr. med.).

  Združenje internistov Slovenije se je že trdno zasidralo v delovne programe Slovenskega zdravniškega društva. S svojim strokovnim programom se je profiliralo tako, da bi kar čutili  njegovo pomanjkanje. Ni bojazni.  Vsakoletna velika udeležba na strokovnih sestankih potrjuje pravilnost  začrtane poti, navedene v 18. členu temeljnega akta združenja, ki se glasi »stalno strokovno izobraževanje zdravnikov na področju interne medicine«.  Nekoliko pogrešamo  večjo udeležbo  internistov »subspecialistov«, ki jih imamo kot prve v mislih, ko sestavljamo programe strokovnih predavanj. Morda smemo  razložiti njihovo ocdsotnost  z mnenjem, da internisti »subspecialisti« delujoči na kliničnih oddelkih, pri obravnavi svojih bolnikov, lahko dobijo sproti  zadostno strokovno pomoč od  kolegov, pravtako »subspecialistov« v ozkih panogah  interne medicine.

  V  temeljnem aktu združenja  so navedeni še drugi delovni programi, ki jih vodstvo združenja v večini izpolnjuje. Nekoliko boleče  je le preskromno sodelovanja naših internistov na strokovnih sestankih paralelnih inozemskih društev  in preskromna prisotnost inozemskih predavateljev na naših kongresih, predvsem zaradi premajhnih sredstev društva.
  Pa poglejmo vsebino letošnjega 3. kongresa

Kongres  je potekal v dvorani SMELT-a, na Dunajski c. 152 v Ljubljani, okrašeni z  razkošnim,  pisanim cvetličnim aranžmajem. Pred dvorano je bila velika razstava zdravil in medicinske opreme, ki so jo priredila številna farmacevtska in  medicinska podjetja. Udeleženci so dobili kongresni material, torbo in bona za kosili. Na voljo so bili še kave, sokovi, prigrizki.
Predavanja so se vrstila  v 15 strokovnih samostojnih sklopih (v celoti  45 predavanj ter 3 predavanja v satelitskih simpozijih in 6 predavanj specializantov interne medicine): srčno popuščanje, visok krvni tlak, motnje srčnega ritma, periferne arteriopatije, maligne bolezni in bolezni notranjih organov, medsebojni vplivi zdravil, ledvična odpoved, GERB, intenzivna interna medicina, vnetne revmatične bolezni, krvne bolezni.

  Kongres je trajal dva polna dneva, potekal je po napovedanem urniku, sodelovanje udeležencev v kratkih časih odmerjenih za diskusije, nadvse zadovoljivo, pravtako zelo zadovoljiva prisotnost udeležencev do konca drugega dne kongresa in zgledno sodelovanje farmacevtskih podjetij s predstavami svojih dejavnosti in farmacevtskih preparatov.
  Na kongresu smo izvolili novo častno članico ZIS Ano Hauser Petrovič, ki je bila dolga leta članica odbora Društva in na svojem področju zelo aktivna.

Število udeležencev 254, nekoliko manjše kot leta 2008 (294) Kongres je potekal brez motenj tehnične narave.
Ob slovesu se je predsednik prim Vidali še enkrat zahvalil vsem predavateljem, diskutantom, tehničnim sodelavcem  in nakazal možnost manjših sprememb v strokovnih  programih, predvsem  zmanjšanje  števila predavanj in zato daljši čas za diskusije.

Generalni sponzor kongresa: Krka,d.d., Novo mesto.

Boris Cibic
 

                                                                                                                                                      Združenje internistov Slovenije SZD - Vse pravice pridržane